NAŠA ŠOLA JE SODELOVALA V PROJEKTU ŽIVIM ZDRAVO.
»Živim zdravo« je del širšega programa Šola sobivanja, ki združuje projekte z različnih področij trajnostnega razvoja pri katerem je sodelovala tudi naša šola. Tukaj si lahko pogledate nekaj naših prispevkov …
V letošnjem šolskem letu smo bili z 21 učenci vključeni v projekt »Živim zdravo« v okviru društva Sobivanje. Projekt je potekal od septembra 2023 do junija 2024. Namen projekta je bil, da otroke spodbujamo k aktivnemu razmišljanju in sodelovanju v športnih aktivnostih ter pri zdravi prehrani. Otroci so spoznavali pomen zdravega načina življenja, sodelovali pri pripravi zdravih obrokov – zajtrk, kosilo, večerja in malice ter sodelovali v gibalnih aktivnostih.
Projekt je bil sestavljen iz dveh sklopov: telesna aktivnost in prehrana.
V okviru telesne aktivnosti smo se z učenci pogovarjali o pomenu gibanja za razvoj in zdravje, se spraševali o tem, koliko časa dnevno, tedensko namenjajo gibanju, v katere oblike gibanja in športov so vključeni, kaj jim je najbolj všeč … Skupaj smo izdelali načrt za še bolj zdravo življenje znotraj naše skupine. Enkrat tedensko smo tako z učenci izvajali pet vaj, ki izboljšujejo moč in gibalne spretnosti otrok: počepe, žabje poskoke, sklece, trebušnjake in polmost. Po vsaki izvedeni aktivnosti smo rezultate za vsakega učenca skrbno beležili v tabeli. Otroci so v vseh aktivnostih zelo lepo sodelovali, se spodbujali in tudi napredovali. V okviru prehrane smo se z učenci pogovarjali, kaj in kako jedo za posamezen obrok, ali je to zdravo, od kje vse prihajajo živila, ki jih jedo, morda kaj pridelajo sami ali vsa živila kupujejo v trgovinah. Pogovarjali smo se o vzgoji zelenjave in sadja, ali morda že kaj znajo pridelati, česa bi se želeli naučiti. Učenci so od doma prinašali recepte za zdrave obroke in fotografije doma pripravljenih obrokov, ki smo jih skupaj uredili. Tako smo, od septembra do junija, za vsak obrok: zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica in večerja zbrali po dva zdrava recepta. Učenci so se tudi v ta del projekta aktivno vključili in lepo sodelovali.
Ob zaključku projekta so bili učenci zelo ponosni, da so celih 10 mesecev vztrajali in preko razmišljanja ter aktivnega vključevanja v gibalne aktivnosti in skrb za zdravo prehrano še dodatno prispevali k razvijanju zdravega načina življenja in dobrega počutja.
Ksenija Švara Trampuž
V projektu ”Živim zdravo” so sodelovali tudi učenci druge triade. Z njimi smo se v sklopu projekta ”Živim zdravo” pogovarjali o pomenu zdravega prehranjevanja. Pomemben poudarek smo dali tudi na zmanjšanje količine zavržene hrane, za kar je najprej pomembno, da učenci hrano dojemajo kot vrednoto. Tega smo se lotili tako, da smo se z učenci pogovarjali in jih ozaveščali o tem, od kod hrana pride in, kaj vse je potrebno, da jo dobimo na svoj krožnik pri kosilu. Učence smo spodbujali, da pri kosilu vsak dan vzamejo vsaj eno sadje ali zelenjavo. Usmerjali smo jih, da tudi tekom dneva posegajo po zdravih prigrizkih, kot je na primer sadje, ki je vsak dan na voljo pred kuhinjo v okviru šolske sheme sadja in zelenjave. V okviru telesne aktivnosti smo izvajali dodeljene športne vaje ter čim več časa preživeli aktivno in na svežem zraku. Učenci so doma s svojimi starši in sorojenci pripravili zdrave obroke, jih fotografirali in prinesli recepte s fotografijami. Največji izziv jim je predstavljala sama izbira zdravega obroka pri čemer smo jih potem usmerjali učitelji, pomagali pa so jim tudi starši. Učenci, ki so se izziva s pripravljanjem hrane in pisanjem receptov udeležili, so bili zelo zadovoljni, saj so med kuhanjem in pripravljanjem zdravih obrokov preživeli tudi kakovosten čas s svojimi družinskimi člani.
Anja Peric
Socialno – pedagoško področje in projekt Živim zdravo sovpadata v težnji po dobrem počutju in optimalnem funkcioniranju na fizičnem, duševnem in socialnem nivoju. Projekt živim zdravo je ciljno usmerjen k ozaveščanju o zdravem načinu prehranjevanja in gibanja, s čimer je tesno povezano posameznikovo funkcioniranje in doseganje optimalnega razvoja, ki je v osnovnošolskem obdobju najbolj intenziven. Tematski sklop smo zajeli nekoliko prilagojeno, glede na naravo dela in količino stika s skupino učencev in količino individualnega dela, kot tudi konkretnih potreb, ki so se na to temo sproti odpirale.
Kot uvod v temo prehranjevanja smo v prvem delu s skupino učencev in tudi na posameznih individualnih urah raziskovali, se pogovarjali o navadah prehranjevanja doma, domačih jedilnikih, količinah obrokov ter časovnih okvirih obrokov. V tem delu smo analizirali tudi prehrano in pravila prehranjevanja v šoli. Iz konkretnih skupnih izkušenj pri malici, v razredu in pri kosilu v jedilnici smo iskali tista pomembna pravila in navade (priprava prostora, tihi govor, umirjanje pred hrano, hranjenje brez dodatnih video dražljajev …), katere je smiselno posvojiti. Z izmenjavo mnenj o priljubljenosti določene hrane, predstavitvami receptov preizkušenimi doma, smo želeli vplivati na ozaveščeno prehranjevanje in pri tem vpeljevanje pomembne rutine.
Glede na različne starosti učencev smo iskali tudi primerne dejavnosti in zadolžitve, s katerimi lahko učenci aktivno sodelujejo pri pripravi obrokov in s tem razvijajo občutek pomembnosti časa, ki je namenjen prehranjevanju.
V sklopu gibanja so učenci spoznali nekaj krepilnih repetitivnih vaj, pri katerih se njihova zmogljivost s ponavljanjem stopnjuje. Z nekaterimi učenci smo iskali druge, predvsem enostavnejše oblike gibanja v prostem času, kot na primer popoldanski sprehodi in jih skušali osmisliti, popestriti na način, ki vpliva tudi na krepitev usmerjene pozornosti in umirjenosti.
Tjaša Frančeškin