CELO LETO VARNO V ŠOLO
V začetku šolskega leta so otroci spoznavali prometne znake, ki jih morajo poznati kot pešci in potniki v različnih prometnih sredstvih. Prometne znake so iz odpadnega materiala (les, papir) izdelovali sami. Z že izdelanimi prometnimi znaki so izdelali prometno družabno igrico, igrali spomin. Kasneje pa je nastala maketa iz lego kock in teh prometnih znakov, ki je prikazovala okolico šole, kakršno bi si želeli otroci.
Kasneje smo dali poudarek vidnosti v prometu. Tako je nastal deček Maj, ki nam je služil za pogovor o vidnosti v prometu ob dolgih zimskih večerih. Izrezali smo ga iz večjega kartona in ga oblekli v temna oblačila. Otroci so mu morali pomagati, da bi se zvečer varno odpravil na sprehod. Nadeli so mu različna odsevna telesa in brezrokavnik in se z njim podali v temen kabinet brez oken. Kakšno navdušenje, ko so ob soju luči opazili vse odsevnike. Z njim so posneli tudi kratek video in sestavili pesmico.
VARNOST POZIMI
MAJ MIHA RAD BI NA SPREHOD.
A TEMA JE VSEPOVSOD.
NIMA OBLEKE IN OMIKE,
DA OPOZORIL BI NASE VOZNIKE.
PRIDE DOBRA VILA
IN V TRENUTKU JE PROBLEM REŠILA.
MAJ MIHA SE KOT SVETILNIK BLEŠČI
VARNO V TEMI.
V zadnjem delu so otroci na zemljevidu okolice šole iskali varne in nevarne poti. Izdelali so plakate, ki prikazujejo ustrezno pripravljene pešce, kolesarje in voznike skiroja, ki se vključujejo v promet.
GIBAM SE IN ZDRAVO ŽIVIM
Otroci potrebujejo veliko gibanja. Zato smo pogosto vključevali gibanje med poučevanjem, med kratkimi prekinitvami učenja, med odmori … Zanimivo gibalno aktivno igro smo ustvarili s pomočjo preprostih izdelanih pripomočkov, ki so jih otroci lahko uporabljali posamezno, v paru ali v skupini. Izdelani so bili iz preprostih in priročnih materialov: blazinica (pralna vrečka iz blaga in mehkim polnilom) in trakovi iz blaga.
Blazinica v velikosti 14 cm × 10 cm je izdelana iz ostankov blaga in jo je mogoče po potrebi sneti in oprati. V notranjosti je mehko polnilo. Trak dolžine 150 cm in širine 4 cm je izdelan iz blaga.
Blazinico si je otrok položil na glavo in se ustrezno poravnal, da mu blazinica ne bi padla z glave. V tej drži so hodili po prostoru ter izvajali različne gimnastične vaje. Blazinico so si podajali okoli svojega telesa s preprijemanjem iz roke v roko npr. okoli pasu, med nogami (kot osmico). Blazinico so si namestili na glavo, se sklonili in poskušali padajočo blazinico ujeti. V ležečem položaju so si blazinico podajali okoli pasu z dviganjem bokov. V ležečem položaju so držali blazinico med gležnjema in z dvigom obeh nog hkrati ujeli padajočo blazinico.
Trak je držal v roki in z njim izvajal različne gimnastične vaje (kroženje, zasuki, predkloni, odkloni, skoki …). Trak si je položil na tla in ga preskakoval bočno levo/desno ali naprej/nazaj ali iz traku izdela krog in vanj poskakoval na različne načine. S prsti noge so pobirali trak s tal. Trak »so zmečkali« v žogico, ga vrgli nad glavo ter lovili. Trak so lahko uporabili kot kolebnico in ga preskakovali.
Par otrok se je prijel za oba trakova in se s sukanjem obračal okoli svoje osi, ne da bi pri tem izpustila trak. Usedla sta se na tla razkoračeno (s stikajočimi stopali in iztegnjenimi nogami), se držala za trak in zibala naprej/ nazaj ter »veslala«. Vsak otrok si je trak zataknil zadaj za pas. V paru sta si poskušala priboriti trak drugega in hkrati varovati svojega. Trak sta si zavezala okoli notranjih stopal in skupaj prehodila čim daljšo razdaljo. Skupina otrok si je položila trakove po prostoru in ustvarila pot, po kateri je hodila. Trakove so položili v obliki krogov in sonožno poskakovali iz kroga v krog. Trakove so si položili na tla v mrežo ali zvezdo in sami določili način gibanja preko mreže.
Otroci so v igri s preprostimi pripomočki postali zelo razigrani in vedno polni domislic, kako bi lahko predmete še drugače uporabili. Ustvarjali so potke, labirinte …
Za vzdrževanje naše gibalne kondicije smo si dali tudi tedensko gibalno nalogo. Opravili smo žabje poskoke, počepe, trebušnjake in sklece. Dokler je bilo dovolj toplo, smo gibalni izziv opravili kar zunaj na ležalnih blazinah, kasneje pa kar v razredu. Ob tem so otroci sami ali drug drugemu pomagali opraviti meritev, tako da so šteli število ponovitev v določenem času (1 minuta). Svoje rezultate je vsak otrok beležil tudi na list in tako opazoval svojo uspešnost ter napredovanje iz tedna v teden.
ZDRAVO JEM
Z otroki smo začeli na samem začetku- pri odnosu do pridelane hrane in pripravljenega obroka. Pred jedjo se pogosto pogovarjamo, koliko dela je nekdo že vložil pred nami, da se je hrana znašla na našem krožniku. Da bi to bolje razumeli, smo letos tudi sami pripravili zdrav zajtrk, dopoldansko in popoldansko malico ter večerni prigrizek, medtem ko so doma sodelovali pri pripravi kosila.
Hvaležnost za pripravljeno jed smo izrazili tako, da smo pri malici vpeljali posebno navado. Eden od učencev je vsak dan na vrsti, da se zahvali za vse jedi, ki so tisti dan na voljo pri malici. Otroci si smejo izbrati količino hrane, za katero vedo, da jim jo bo uspelo pojesti. Na mizici si lepo pripravijo pogrinjek. Zelenjavo in sadje jim vedno ponudimo v majhnih narezanih koščkih, če jo želijo poskusiti. V kolikor pa želijo pojesti cel kos sadja, se pogovorimo, kaj pomeni ogrizek, ki ga šele lahko zavržem. Otroci so namreč pogosto zavrgli sadje po nekaj grižljajih. Tako lahko na koncu odnesemo v kuhinjo malo ali nič ostankov hrane. Tisto, česar niso pojedli, se lahko razdeli v času kosila ali popoldanskega prigrizka.
Tudi v času kosila privzgajamo spoštljiv odnos do hrane. Vpeljali smo navado, da vedno vzamejo vse, vendar znajo prositi za manjše obroke tistega, kar bodo šele poskusili. Meseca oktobra smo se odločili, da z mednarodnim dnem hrane (16. oktobra) začnemo tehtali zavrženo hrano. Dogovorili smo se, da ne smemo zavreči več kot 500 g na celotno skupino. Za to so nam v kuhinji pripravili posebno posodo, kamor je naš oddelek odlagal ostanke hrane. Za predstavo, koliko hrane zavrže cela šola, so si otroci ogledali sod, ki je temu namenjen in bili presenečeni nad njegovo težo in velikostjo. Zdaj zavržene hrane ne tehtamo vsak dan.
Za zdrav zajtrk smo izbrali palačinke v podobi sovice (obložene z različnim sadjem).
Za dopoldansko malico smo izbrali tunin namaz.
Kosilo so pripravili kar doma po predloženem receptu za popečene pizza kruhke.
Za popoldansko malico smo skuhali kompot in izdelali mavrično sadno nabodalo.
Za večerni obrok smo pripravili zelenjavne muffine.
Ob koncu priprave vsakega obroka smo vedno poskrbeli, da smo delovni prostor pospravili, uredili pogrinjek in si postregli. In vedno so otroci pojedli prav vse.
